Smo socialna bitja, radi se družimo, ne le s svojimi bližnjimi, sorodniki, temveč tudi s prijatelji, znanci, kolegi. Radi spoznavamo nove ljudi, se pogovarjamo, smejimo, učimo, zabavamo, tekmujemo, sodelujemo in še bi lahko naštevala. Medsebojni odnosi nas bogatijo, občasno žalostijo, a tudi zelo razveseljujejo, omogočajo nam doživetje novih izkušenj, občutkov, možnost sklepanja kompromisov, izkazovanja tolerantnosti, sprejemanja drugačnosti in razlik med nami, prenašanja znanja drug na drugega in še marsikaj.

A kako je z odnosom do sebe, mu posvečamo kaj pozornosti, časa, misli ali samo hitimo, potlačimo neprijetna čustva in doživetja ter gremo naprej, a vse nepredelano ostane tam nekje in občasno privre na dan ter nam povzroča neprijetne občutke, čustva, s katerimi ne znamo upravljati. Ste se kdaj vprašali, kakšen odnos imam do sebe? Sem preveč samokritičen, se sabotiram? Se kdaj nagradim, se pohvalim, si dam priznanje? Sem dovolj sočuten do sebe? Po teh vprašanjih se pogosto zamislimo, nastopi tišina, ki skriva marsikaj, saj tišina včasih pove več kot tisoč besed. Ugotovimo, da o tem v bistvu sploh ne ali pa zelo redko razmišljamo, nimamo odgovora, presenečeni smo, včasih zgroženi, nase smo pozabili delno ali celo popolnoma. Obstajajo samo drugi, skrb zanje in za njihovo dobro počutje. Kako je možno, da nam za razumevanje drugih pogosto ne zmanjka energije, do drugih, predvsem svojih bližnjih, znamo biti večinoma prijazni, razumevajoči, sprejemajoči? Kaj pa JAZ, kje sem JAZ, kje sem se izgubil, kam je šlo sočutje do mene, ves čas pritiskam nase, se ženem za novimi uspehi, priznanji, nazivi, nikoli ni dovolj, nisem zadovoljen, komu se dokazujem, sebi ali drugim? Me vse našteto sploh osrečuje?

 

V sodobnem času hitenja, neverjetno hitrega tehnološkega napredka, tekmovanja namesto sodelovanja, smo se izgubili, pozabili nase, na svoje vrednote, na svoje poslanstvo, na svoje strasti, predvsem pa smo popolnoma pozabili na odnos do samega sebe, do svoje notranje BITI ali notranjega JAZA. Pozabili smo si vzeti ČAS ZASE, poskrbeti zase, se negovati, zdravo prehranjevati, se spočiti, gibati, meditirati, poskrbeti za svoje telo, ki je tempelj naše duše, in umiriti um. Ne znamo več uživati v malenkostih, ceniti moči sedanjega trenutka in uživati v čudežih ter lepotah življenja. Življenje je lepo, če ga živiš.

Daj, človek, ustavi se, temeljito razmisli in bodi iskren do sebe, VREDNO JE. Odnos do sebe lahko izboljšate na različne načine. Eden izmed načinov je tudi s pomočjo coaching procesa. Skupaj bova potovala od točke, kjer ste danes, do točke, kjer želite biti v prihodnosti, preverila bova vaše vrednote, prepričanja, navade (dobre in slabe) in poskušala najti vaš RESNIČNI, PRAVI JAZ, vašo pristno naravno BIT ali kakorkoli to sami imenujete. Med coaching procesom se bodo dogajale neverjetne stvari, bolje se boste spoznali, marsikaj se boste začeli zavedati, razumeli boste svoj način delovanja in kar je najpomembnejše: ustvarili si boste možnost za spremembo. Spremembe se boste lotili pogumno, opolnomočeni boste in dvomi o uspehu na vaši poti osebne rasti se bodo razblinili kot milni mehurček.

 

Zaupali boste vase in verjeli v svoje notranje vire, v svojo notranjo moč, ki zmore marsikaj, včasih celo “premikati gore”. Na vaši poti sprememb vas bom podpirala in se skupaj z vami veselila napredka ter vaše osebne rasti. Vabljeni, da skupaj korakava po vaši poti sprememb in odstirava tančice vašega skritega notranjega jaza, ki bo hvaležen za vaš trud in energijo, ki ste jo vložili v proces, ter bo v vašem življenju povzročil spremembe, za katere se je bilo vredno boriti.